Kako si lahko pomagate sami?
Najprej pomislite na vzroke, ki bi dušenje lahko sprožili in ocenite resnost dogajanja.
Prva pomoč je vedno lahko položaj, ki vam olajša občutek dušenja (sedeč položaj ali ležanje s podloženim vzglavjem). Če ste astmatik uporabite predpisana zdravila (olajševalci).
Če je vzrok za nastanek dušenja tujek v dihalnih poteh, se mora prizadeti izkašljati, ko ne more več izvedete Heimlichov manever, kot ste se učili pri prvi pomoči.
Če se je občutek dušenja pojavil kot odgovor na stresno situacijo, je potrebno na prizadeto osebo pozitivno vplivati in jo poskusiti umiriti.
Če bolnik izgubi zavest in neha dihati, pričnite z temeljnimi postopki oživljanja, pokličite 112. Bolnika brez zavesti, ki diha sam namestite v bočni položaj, pokličite 112.
Kdaj do zdravnika?
Kadar se občutek dušenja še da prenašati, a mu je pridružena tudi povišana telesna temperatura in gre najverjetneje virusno okužbo dihal. Ko dušenje sicer mine samo po sebi, a se večkrat ponovi. Kadar sicer blažji občutek dušenja traja dlje časa. Kadar se občutek dušenja pri sicer zdravi osebi sproži po stresni situaciji.
Takojšnji pregled (tudi klic na 112) je nujen:
- Kadar je ob dušenju prisotna tudi bolečina v prsnem košu.
- Kadar je dušenje tako hudo, da pomodrijo okončine.
- Kadar se ob dušenju pojavijo gobasti izpuščaji in otekline po celem telesu, kar bi lahko bila posledica alergične reakcije (pik insekta, zaužitje zdravila, prehrana).
- Če obstaja možnost za tujek v dihalih.
- Če se nenadno dušenje pojavi po poškodbi ali operaciji z imobilizacijo ali pri nekom, ki mora dlje časa mirovati.
- Ob astmatičnem napadu, ki po aplikaciji zdravila ne popusti.
- Če ste bolnik z boleznijo srca.
